Na podlagi 20. člena Zakona o društvih (Ur. 1. RS, št. 61/06) je upravni odbor 25. januarja 2008 sprejel sklep o spremembi statuta društva »ŠPORTNO KINOLOŠKO DRUŠTVO POSTOJNA«
in sprejel naslednji
STATUT
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Športno kinološko društvo Postojna (v nadaljnjem besedilu: društvo) je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki kakorkoli delujejo na področju kinologije.
2. člen
Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Sedež društva je v Postojni.
3. člen
Društvo ima svoj znak in štampiljko v velikosti 3 cm. Znak društva ima polkrožno ovalno obliko, na spodnji strani ravno prirezano. V zgornjem delu ovale je lik glave sibirskega haskija, v spodnjem delu pa sta odtisa dveh pasjih šap, med katerima je kratica KZS. Rob lika zaključuje napis »ŠPORTNO KINOLOŠKO DRUŠTVO POSTOJNA«. Društvo uporablja vijolično barvo.
4. člen
Društvo deluje na področju občine Postojna. Društvo lahko sodeluje z drugimi društvi in organizacijami v Republiki Sloveniji, ki lahko prispevajo k razvoju njene dejavnosti in ne delujejo v nasprotju z njenimi načeli. Društvo samostojno deluje ali se včlani v sorodne mednarodne in tuje organizacije, ki imajo podobne namene in cilje.
5. člen
Delo društva in njegovih organov je javno.
Svoje člane društvo obvešča:
• s pravico vpogleda članov v zapisnik organov društva,
• preko spletne strani,
• preko sredstev javnega obveščanja,
• z dopisi.
Širšo javnost društvo obvešča o svojem delu tako, da so seje organov društva javne, da organizira okrogle mize, tiskovne konference, na svoje seje vabi predstavnike zainteresiranih organov, ustanov, organizacij ter predstavnike sredstev javnega obveščanja.
Za zagotovitev javnosti dela in posredovanje točnih informacij je odgovoren predsednik društva.
II. NAMEN IN CILJI DRUŠTVA
6. člen
Namen društva je spodbujati širjenje kinologije v Republiki Sloveniji, ki ga dosega tako, da:
• deluje po statutu KZS in FCI,
• sodeluje z organizacijami in institucijami, katerih delo se na kakršenkoli način dotika kinologije,
• si prizadeva za visoko strokovno raven društva,
• se zavzema za spoštovanje etičnih in moralnih načel stroke pri delovanju društva,
• seznanja člane in javnost o problemih in napredku na področju delovanja društva,
• spodbuja strokovno izpopolnjevanje članov društva in izmenjavo strokovnjakov kinološke stroke doma in v tujini,
• deluje v javnem interesu.
7. člen
Svoj namen in cilje uresničuje z izvajanjem naslednjih nalog:
• skrbi za dvig strokovnega znanja svojih članov,
• organizira tečaje, predavanja, seminarje in tekmovanja,
• organizira javna predavanja s področja delovanja društva in tako skrbi za dvig ravni kinologije,
• sodeluje s šolami in ostalimi izobraževalnimi institucijami,
• skrbi za dvig kinološke morale tudi pri nečlanih,
• sodeluje z ostalimi kinološkimi društvi doma in v tujini,
• je član KZS,
• spodbuja svoje člane k sodelovanju na tekmovanjih v vseh kinoloških disciplinah,
• svetuje in pomaga pri vzreji čistopasemskih psov.
III. ČLANSTVO
8. člen
Član društva lahko postane vsak, ki se kakorkoli ukvarja s psi, sprejme statut društva in se po njem ravna. Članstvo v društvu je prostovoljno. Kdor želi postati član društva, podpiše pristopno izjavo, v kateri izraža željo postati član in se zaveže, da bo deloval v skladu s statutom in redno plačeval članarino. Član društva lahko postane tudi tuj državljan pod enakimi pogoji.
Društvo ima redne in častne člane.
9. člen
Društvo ima lahko tudi častne člane. Naziv častnega člana dobi član društva (izjemoma lahko tudi nečlan), ki ima posebne zasluge za razvoj in uspešno delo društva. Naziv častnega člana podeljuje zbor članov na predlog upravnega odbora. Če oseba, ki se ji podeli naziv častni član, ni član društva, nima pravice odločanja.
10. člen
Pravice članov so:
• da volijo in so izvoljeni v organe društva,
• da sodelujejo in soodločajo pri delu in v organih društva,
• da uresničujejo svoje interese v okviru tega statuta,
• da so seznanjeni s programom in delovanjem društva ter njegovim finančno-materialnim poslovanjem,
• da sodelujejo v imenu društva na tekmovanjih v domovini in tujini,
• da sprejemajo pohvale in nagrade za uspešno delo v društvu.
Dolžnosti članov so:
• da spoštujejo statut in druge akte ter sklepe organov društva,
• da aktivno sodelujejo in s svojim delom prispevajo k uresničitvi ciljev in nalog društva,
• da redno plačujejo članarino, ki jo določi zbor članov društva,
• da dajejo društvu informacije, ki so potrebne za izvajanje skupnih dogovorjenih nalog,
• da prenašajo izkušnje in znanje na mlajše člane,
• da varujejo ugled društva.
11. člen
Članstvo v društvu preneha:
• s prostovoljnim izstopom,
• s črtanjem,
• z izključitvijo,
• s smrtjo.
Član prostovoljno izstopi iz društva, če upravnemu odboru pošlje pisno izjavo o izstopu.
Člana črta iz društva upravni odbor, če kljub opominu ne plača članarine do konca tekočega leta.
IV. ORGANI DRUŠTVA
12. člen
Organi društva so:
• zbor članov,
• upravni odbor,
• nadzorni odbor.
Društvo ima predsednika, tajnika in blagajnika.
ZBOR ČLANOV
13. člen
Zbor članov je najvišji organ društva, ki ga sestavljajo vsi člani. Zbor članov je lahko reden ali izreden. Redni zbor članov sklicuje upravni odbor enkrat na leto. Izredni zbor članov pa se skliče po sklepu upravnega odbora, na zahtevo nadzornega obora ali na zahtevo 1/3 vseh članov. Upravni odbor je dolžan sklicati izredni zbor članov najkasneje v 30 dneh od prejetja zahteve za sklic. Če upravni odbor izrednega zbora članov ne skliče, ga skliče predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red z ustreznimi materiali. Izredni zbor članov sklepa le o zadevi, za katero je bil sklican.
14. člen
O sklicu zbora članov in s predloženim dnevnim redom morajo biti člani društva obveščeni vsaj 8 dni pred sklicem. Zbor članov je sklepčen, če je prisotnih več kot polovica članov. Če zbor članov ni sklepčen, se zasedanje odloži za 30 minut. Po preteku tega časa je zbor članov sklepčen, če je prisotnih najmanj 10 članov. Glasovanje je praviloma javno, lahko pa se na samem zasedanju odloči za tajni način glasovanja. Volitve organov so praviloma tajne.
15. člen
Naloge zbora članov:
• sklepa o dnevnem redu,
• sprejema, spreminja statut in druge akte društva,
• sprejema program dela društva,
• sprejema finančni načrt in letno poročilo,
• imenuje in razrešuje predsednika, tajnika in blagajnika ter člane upravnega odbora, nadzornega odbora in disciplinske komisije,
• odloča o višini članarine,
• odloča o pritožbah zoper sklepe UO in NO,
• odloča o vključevanju in sodelovanju z drugimi sorodnimi organizacijami,
• dokončno odloča o izključitvi člana iz društva,
• odloča o prodaji in nakupu nepremičnin,
• sklepa o prenehanju društva.
Posamezni predlogi za razpravo na zboru članov morajo biti v pisni obliki poslani upravnemu odboru najmanj 8 dni pred sklicem zbora članov. O delu zbora članov se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsedujoči, zapisnikar in dva overitelja.
UPRAVNI ODBOR
16. člen
Upravni odbor (UO) je izvršilni organ zbora članov, ki opravlja organizacijska, strokovno tehnična in administrativna dela ter vodi društvo med obema zboroma članov po programu in sklepih, sprejetih na zboru članov.
Upravni odbor je za svoje delo odgovoren zboru članov. Upravni odbor šteje 7 članov. Sestavljajo ga predsednik, tajnik, blagajnik, vodja šolanja in 3 izvoljeni člani. Upravni odbor se sestaja po potrebi, najmanj trikrat letno. Mandatna doba članov upravnega odbora je 4 leta.
17. člen
Naloge UO so:
• sklic zbora članov,
• skrb za izvrševanje programa dela društva,
• priprava predlogov aktov društva,
• priprava predloga finančnega plana in letnega poročila,
• skrb za finančno in materialno poslovanje društva,
• upravljanje s premoženjem društva,
• ustanavljanje in ukinjanje komisij društva,
• uresničevanje drugih nalog, ki izhajajo iz aktov društva in naloge, ki mu jih je dodatno naložil zbor članov.
18. člen
Upravni odbor dela na sejah, ki jih sklicuje predsednik društva, v njegovi odsotnosti pa tajnik društva.
Upravni odbor je sklepčen, če je prisotna več kot polovica njegovih članov. Veljavne sklepe sprejema z večino glasov prisotnih.
Upravni odbor lahko za izvajanje posameznih nalog imenuje komisije. Naloge, število članov in predsednika določi upravni odbor. Člani komisije so lahko le člani društva. Za svoje delo so komisije odgovorne upravnemu odboru. Le izjemoma lahko društvo povabi k sodelovanju pri delu komisije zunanje sodelavce.
19. člen
Društvo lahko ustanovi tudi sekcije. Sekcije so metode dela društva, organizirane po interesnem principu članov društva. Sekcijo ustanovi upravni odbor na pobudo članov društva. Sekcije niso pravne osebe in morajo delovati v skladu s statutom društva. Za svoje delo so sekcije odgovorne upravnemu odboru.
NADZORNI ODBOR
20. člen
Nadzorni odbor spremlja delo upravnega odbora in drugih organov društva ter opravlja nadzor nad finančno-materialnim poslovanjem društva. Nadzorni odbor enkrat letno poroča zboru članov, kateremu je tudi odgovoren za svoje delo.
Nadzorni odbor je sestavljen iz treh članov, ki jih izvoli zbor članov. Člani med seboj izvolijo predsednika. Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani upravnega odbora. Lahko sodelujejo na sejah upravnega odbora, ne morejo pa odločati. Veljavne sklepe sprejema z večino glasov. Mandatna doba članov nadzornega odbora je 4 leta.
PREDSEDNIK, TAJNIK IN BLAGAJNIK
PREDSEDNIK DRUŠTVA
21. člen
Predsednik zastopa in predstavlja društvo pred državnimi in drugimi organi ter organizacijami v državi in v tujini. Predsednik društva je hkrati tudi predsednik upravnega odbora in ga izvoli zbor članov za dobo 4 let.
Predsednik je odgovoren za delovanje društva v skladu s statutom in pravnim redom Republike Slovenije. Za svoje delo je odgovoren zboru članov.
TAJNIK DRUŠTVA
22. člen
Za opravljanje tehničnega in administrativnega dela ter za koordinacijo med organi društva skrbi tajnik društva, ki ga izvoli zbor članov za dobo 4 let. Za svoje delo je odgovoren zboru članov.
BLAGAJNIK DRUŠTVA
23. člen
Za vodenje finančnega in materialnega poslovanja skrbi blagajnik društva, ki ga izvoli zbor članov za dobo 4 let. Za svoje delo je odgovoren zboru članov in upravnemu odboru.
V. FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE DRUŠTVA
24. člen
Viri dohodkov:
• članarina,
• dohodki iz dejavnosti društva in naslova materialnih pravic,
• darila in volila,
• prispevki sponzorjev,
• javna sredstva,
• drugi viri.
Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za uresničevanje svojega namena ter ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti. Vsaka delitev premoženja med člane društva je nična.
PRIDOBITNA IN NEPRIDOBITNA DEJAVNOST
25. člen
Društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon. Pridobitna dejavnost je določena v temeljnem aktu in je povezana z namenom in cilji kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva ter se lahko opravlja le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti.
Šteje se, da je pridobitna dejavnost povezana z namenom in cilji društva, če lahko neposredno pripomore k uresničevanju namena oziroma ciljev društva, pri čemer doprinos ni izključno v zagotavljanju prihodkov društva. Kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva se šteje tista pridobitna dejavnost, ki skupaj z nepridobitno dejavnostjo sestavlja določeno storitev ali dosežek oziroma zagotavlja boljšo izkoriščenost osnovnih sredstev društva.
Za doseganje namena in ciljev lahko društvo ustanovi gospodarsko družbo ali poveri opravljanje pridobitne dejavnosti drugim osebam na temelju zakupne ali sorodne pogodbe.
Dohodki iz opravljanja nepridobitne dejavnosti zavezancev, ki se izvzemajo iz davčne osnove, štejejo zlasti:
- donacije, pri čemer je donacija brezpogojno plačilo oziroma prispevek v denarju ali naravi, oziroma so donacije zneski ali stvari, ki jih dobiva zavezanec iz 9. člena ZDDPO-2 od fizičnih in pravnih oseb brez obveznosti vračila in se ne nanašajo na plačila za proizvode ali storitve, katerih kupci so te osebe;
- članarine, če gre za članarine, ki dejansko pomenijo obvezni denarni prispevek članov zavezancu in za katere iz ene ali več okoliščin izhaja, da so po vsebini članarine, primeroma, da v celoti ali deloma ne predstavljajo plačila za določene proizvode, blago, storitve ali plačila za ugodnosti, ki jih ta zavezanec nudi članom ali njihovim povezanim osebam;
- volila in dediščine;
- prihodki iz davkov, dajatev in prispevkov, ki so plačani neposredno Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Pridobitni dohodki štejejo zlasti:
- dohodki iz opravljanja javne službe,
- namenska javna sredstva,
- bančne obresti, razen obresti na transakcijskih računih, in obresti za vezane vloge pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji, ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic Evropske unije, pri čemer se dohodki od obresti za vezane vloge ne štejejo za pridobitne do vključno višine 1000 evrov letno,
- dividende in drugi dohodki iz naložb,
- dohodki od prodaje blaga in storitev, vključno z donosi od prodaje spominkov članom in nečlanom, vključno s hrano in pijačo, ki jo proda zavezanec članom in nečlanom, običajno v klubskih prostorih, kadar obiščejo zavezanca,
- najemnine in druga plačila iz oddajanja prostorov zavezanca, drugih zmogljivosti zavezanca ali opreme drugim osebam,
- dohodki, doseženi z odsvojitvijo osnovnih sredstev,
- plačila članov in nečlanov zavezanca za udeležbo na večerjah, zabavah, plesih ali drugih družabnih srečanjih, ki jih organizira zavezanec,
- plačila članov in nečlanov zavezanca za udeležbo na razgovorih, predstavitvah ali delavnicah, ki jih organizira zavezanec,
- dohodki od srečelovov in podobnih iger, ki jih organizira zavezanec.
26. člen
Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnimi finančnimi plani, ki jih sprejme zbor članov. Na rednem letnem zboru članov člani vsako leto obravnavajo in sprejmejo letno poročilo.
27. člen
Finančne in materialne listine podpisujeta predsednik in tajnik društva. Finančno in materialno poslovanje mora biti v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja. Blagajnik vodi finančno in materialno poslovanje v skladu s pravilnikom o finančno-materialnem poslovanju, v katerem društvo tudi določi način vodenja in izkazovanje podatkov o finančno-materialnem poslovanju društva. Le to mora biti v skladu z računovodskimi standardi za društva.
Društvo ima svoj transakcijski račun pri izbrani banki.
28. člen
Delo blagajnika je javno.
Vsak član društva ima pravico biti informiran o finančnem in materialnem poslovanju društva.
Za pomoč pri urejanju finančno-materialnih zadev lahko zaposli društvo finančnega strokovnjaka v skladu z veljavno zakonodajo s področja javnega prava.
29. člen
Društvo ima premično in nepremično premoženje, ki je kot last društva vpisano v
inventarno knjigo.
Premično premoženje se lahko kupi ali odtuji le na podlagi sklepa upravnega odbora.
Nepremično premoženje pa se lahko kupi ali odtuji le na podlagi sklepa zbora članov.
30. člen
Društvo ima lahko tudi sponzorje. Sponzorji so lahko fizične ali pravne osebe, ki društvu finančno, materialno, moralno ali kako drugače pomagajo. Sponzorji lahko sodelujejo in razpravljajo na sejah zbora članov, nimajo pa pravice odločanja.
VI. PRENEHANJE DRUŠTVA
31. člen
Društvo lahko preneha:
• po sklepu zbora članov z večino glasov prisotnih članov,
• po samem zakonu.
V primeru prenehanja društva preide premoženje društva v last Kinološke zveze Slovenije.
Proračunska sredstva se vrnejo občinskem proračunu.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
32. člen
Ta čistopis statuta je sprejel zbor članov 25. 1. 2008 in velja takoj.
V Postojni, 25. januarja 2008
Ivan Smrdelj
Predsednik ŠKD Postojna